Page 86 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 86
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
prireditve so pospremile številne ocene v dnevnem èasopisju. Do šolskega leta 1935/36,
ko je GM zaèela izdajati Poroèilo o posameznih šolskih letih, èasniki tako predstavljajo
edini vir podatkov o nastopih uèencev. Vpogled v izvedbe na produkcijah je zato v veliki
meri nepopoln, saj so poroèevalci obièajno navajali le priimke uèencev, njihove mentorje,
v manjši meri nepopolne naslove skladb in velikokrat posplošene ocene izvedb. Ponekod
je le delno razvidno uèno gradivo, manjkajo pa navedbe razredov. Spet drugje so uèenci le
razdeljeni na tiste iz »višjih« in »ni jih« razredov. Èe k navedenemu dodamo še
nepoznavanje uènih naèrtov in bolj ali manj kritiène in utemeljene pripombe ocenjevalca,
ne moremo dobiti popolne slike izvedb. O realnosti navedb se, zaradi odsotnosti
pomembnih podatkov, torej ni mogoèe preprièati, tudi zaradi neizogibno subjektivne
ocene ocenjevalca. Nekoliko veè podrobnosti o produkcijah vsebujejo e omenjena
Poroèila. V njih so navedeni sporedi produkcij in izvajalci ter imensko kazalo uèencev s
stopnjo šolanja. Tudi vsi omenjeni podatki, v kombinaciji s pomanjkljivo kritiko v
dnevnem èasopisju, ne zadošèajo za objektivno oceno. Preostane tako samo še nehvale no
subjektivno mnenje piscev kritik, ki so jih prinašali domaèi èasniki in mariborski nemški
èasnik Marburger Zeitung. V slednjem so nemški poroèevalci, med njimi posebej dr.
Eduard Butchar, društvu izkazovali posebej veliko pozornosti in naklonjenosti, kar zaradi
nacionalne usmerjenosti èasnika velja upoštevati kot resno kritiko. Rezultatom dela
glasbene šole so veèinoma bili naklonjeni tudi slovenski poroèevalci. Pod ocenami so se
podpisovali nekateri vidni slovenski glasbeni ustvarjalci, kar posredno prièa o zavzetem
in odgovornem delu ustanove. V prvih letih delovanja glasbene šole so nastope
pospremile tako prijazne kot ostre ocene. Obravnavati jih je potrebno nekoliko zadr ano,
saj kratko èasovno obdobje delovanja ustanove ne more orisati dejanskega stanja. Tem
bolj, ker so enoletni rezultati, v kolikor gre za starejše uèence, plod dela drugih uèiteljev.
Pa tudi sicer gre prve ocene obravnavati predvsem kot izraz navdušenja nad mlado
organizacijo in kot vzpodbude za njeno nadaljnje delo. Po desetletju delovanja glasbene
šole je potrebno kritike in hvale na njen raèun razèlenjevati resneje. Kritik nemškega
èasnika Marburger Zeitung Eduard Butchar je po produkciji v šolskem letu 1929/30
zapisal, da je šola ena izmed najboljših v dr avi. Èe upoštevamo poroèevalèevo
nacionalno pripadnost in njegovo skoraj gotovo seznanjenost z delom drugih glasbenih
ustanov (Konservatorij v Gradcu) moremo sklepati, da objavljeni èlanki odra ajo
objektivno in premišljeno kritiko. Njegovo pisanje navsezadnje potrjuje tudi dejstvo, da
so samo dva meseca kasneje uèenci glasbene šole pripravili zahteven koncert
Dvoøakovega Mrtvaškega enina.52 Dokaz velikih hotenj in elja glasbene šole je zelo
odmevno gostovanje (prav tako z Mrtvaškim eninom) v Beogradu, kamor je pod
vodstvom Josipa Hladka Bohinjskega odpotovalo 250 uèencev.53 Bogato pospremljena v
èasopisih je bila tudi prireditev glasbene šole ob 200-letnici rojstva Josepha Haydna.
Poroèevalec Slovenca je po koncertu zapisal: »Morda bo mogoèe s temi dorašèajoèimi
silami v prihodnji dobi ustvariti simfonièni orkester.«54 Veliko kritik nastopov uèencev sta
objavila skladatelja Vasilij Mirk in Karol Pahor, sicer tesno povezana z mariborsko GM.
Mirk kot vodja pevskega zbora in Pahor kot uèitelj na glasbeni šoli. Njuno utemeljeno in
kritièno ter strokovno vrednotenje kljub temu moremo razumeti kot nepristransko. Toliko
52 Prav tam. Sezona 1929/30 – Glasbena šola, str. 138–140.
53 Prav tam. Sezona 1930/31 – Z Mrtvaškim eninom v Beogradu, str. 147, 148.
54 Prav tam. Sezona 1931/32 – Haydnova proslava, str. 161-163.
86
prireditve so pospremile številne ocene v dnevnem èasopisju. Do šolskega leta 1935/36,
ko je GM zaèela izdajati Poroèilo o posameznih šolskih letih, èasniki tako predstavljajo
edini vir podatkov o nastopih uèencev. Vpogled v izvedbe na produkcijah je zato v veliki
meri nepopoln, saj so poroèevalci obièajno navajali le priimke uèencev, njihove mentorje,
v manjši meri nepopolne naslove skladb in velikokrat posplošene ocene izvedb. Ponekod
je le delno razvidno uèno gradivo, manjkajo pa navedbe razredov. Spet drugje so uèenci le
razdeljeni na tiste iz »višjih« in »ni jih« razredov. Èe k navedenemu dodamo še
nepoznavanje uènih naèrtov in bolj ali manj kritiène in utemeljene pripombe ocenjevalca,
ne moremo dobiti popolne slike izvedb. O realnosti navedb se, zaradi odsotnosti
pomembnih podatkov, torej ni mogoèe preprièati, tudi zaradi neizogibno subjektivne
ocene ocenjevalca. Nekoliko veè podrobnosti o produkcijah vsebujejo e omenjena
Poroèila. V njih so navedeni sporedi produkcij in izvajalci ter imensko kazalo uèencev s
stopnjo šolanja. Tudi vsi omenjeni podatki, v kombinaciji s pomanjkljivo kritiko v
dnevnem èasopisju, ne zadošèajo za objektivno oceno. Preostane tako samo še nehvale no
subjektivno mnenje piscev kritik, ki so jih prinašali domaèi èasniki in mariborski nemški
èasnik Marburger Zeitung. V slednjem so nemški poroèevalci, med njimi posebej dr.
Eduard Butchar, društvu izkazovali posebej veliko pozornosti in naklonjenosti, kar zaradi
nacionalne usmerjenosti èasnika velja upoštevati kot resno kritiko. Rezultatom dela
glasbene šole so veèinoma bili naklonjeni tudi slovenski poroèevalci. Pod ocenami so se
podpisovali nekateri vidni slovenski glasbeni ustvarjalci, kar posredno prièa o zavzetem
in odgovornem delu ustanove. V prvih letih delovanja glasbene šole so nastope
pospremile tako prijazne kot ostre ocene. Obravnavati jih je potrebno nekoliko zadr ano,
saj kratko èasovno obdobje delovanja ustanove ne more orisati dejanskega stanja. Tem
bolj, ker so enoletni rezultati, v kolikor gre za starejše uèence, plod dela drugih uèiteljev.
Pa tudi sicer gre prve ocene obravnavati predvsem kot izraz navdušenja nad mlado
organizacijo in kot vzpodbude za njeno nadaljnje delo. Po desetletju delovanja glasbene
šole je potrebno kritike in hvale na njen raèun razèlenjevati resneje. Kritik nemškega
èasnika Marburger Zeitung Eduard Butchar je po produkciji v šolskem letu 1929/30
zapisal, da je šola ena izmed najboljših v dr avi. Èe upoštevamo poroèevalèevo
nacionalno pripadnost in njegovo skoraj gotovo seznanjenost z delom drugih glasbenih
ustanov (Konservatorij v Gradcu) moremo sklepati, da objavljeni èlanki odra ajo
objektivno in premišljeno kritiko. Njegovo pisanje navsezadnje potrjuje tudi dejstvo, da
so samo dva meseca kasneje uèenci glasbene šole pripravili zahteven koncert
Dvoøakovega Mrtvaškega enina.52 Dokaz velikih hotenj in elja glasbene šole je zelo
odmevno gostovanje (prav tako z Mrtvaškim eninom) v Beogradu, kamor je pod
vodstvom Josipa Hladka Bohinjskega odpotovalo 250 uèencev.53 Bogato pospremljena v
èasopisih je bila tudi prireditev glasbene šole ob 200-letnici rojstva Josepha Haydna.
Poroèevalec Slovenca je po koncertu zapisal: »Morda bo mogoèe s temi dorašèajoèimi
silami v prihodnji dobi ustvariti simfonièni orkester.«54 Veliko kritik nastopov uèencev sta
objavila skladatelja Vasilij Mirk in Karol Pahor, sicer tesno povezana z mariborsko GM.
Mirk kot vodja pevskega zbora in Pahor kot uèitelj na glasbeni šoli. Njuno utemeljeno in
kritièno ter strokovno vrednotenje kljub temu moremo razumeti kot nepristransko. Toliko
52 Prav tam. Sezona 1929/30 – Glasbena šola, str. 138–140.
53 Prav tam. Sezona 1930/31 – Z Mrtvaškim eninom v Beogradu, str. 147, 148.
54 Prav tam. Sezona 1931/32 – Haydnova proslava, str. 161-163.
86
