Page 87 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 87
Manja Flisar Šauperl, GLASBENA MATICA MARIBOR ...
bolj pa je vendar verjeti ocenjevalcem produkcij in koncertov, ki niso prihajali iz okolja
mariborske GM. Eden takšnih je bil Marijan Lipovšek, profesor na konservatoriju GM.
Ob 20-letnici delovanja GM Maribor je zapisal, da so uèenci šole »pokazali prilièno
visoko stopnjo zrelosti, tehniène izve banosti in muzikalnega znanja.« Tudi Marburger
Zeitung je GM ob jubileju namenil precejšen del èasopisnih strani. Eduard Butchar je v
èlanku z naslovom Kulturno poslanstvo Glasbene Matice Maribor zapisal, da si je društvo
od ustanovitve neomajno in po rtvovalno prizadevalo mestu zagotoviti kulturno raven,
kakršna mu je kot drugemu najveèjemu mestu v Sloveniji pripadala. Jubilejna produkcija
pa je po njegovem mnenju pustila vtis, da je šola GM umetniška ustanova, kjer je mladini
omogoèeno pridobiti izobrazbo do najvišje stopnje zrelosti.55 Zadnje odmevne
produkcije, zvrstile so se kar štiri, je šola priredila ob 100-letnici rojstva Petra I.
Èajkovskega. Med drugimi je odliène ocene uèencem solistom namenil Marjan Lipovšek,
ki se je udele il prve prireditve. Po njegovem mnenju je izvajanje doseglo presenetljiv
uspeh, predvsem glede na starost uèencev. Tudi Mirk je zapisal, da so bile izvedbe »na
odlièni višini, da smo mestoma pozabili, da nam nudi umetniško hrano še rana mladina«.56
Dokaj tehten in preprièljiv pokazatelj vloge mariborske GM je tudi veliko število èlankov,
objavljenih v dnevnem èasopisju. Najveè prispevkov so objavljali Jutro, Mariborski
veèernik Jutra, Marburger Zeitung, Slovenec, Stra a in Tabor. Pomembno vlogo GM in
zanimanje javnosti za njeno delovanje potrjuje vsakoletno število objav v razliènih
dnevnikih, ki se giblje med 20 in 60 prispevkov, med letoma 1919 in 1941 tako v
povpreèju preko 30 objav na leto. Porast števila prispevkov je zaslediti predvsem v
jubilejnih letih, ob gostovanjih GM (v Beograd, Novi Sad in Osijek,57 v Švico in
Avstrijo,58 v Skopje, Kumanovo, Leskovac, Niš, Kruševac in Šabac,59 in gostovanje
glasbene šole GM v Beogradu60) ter v kriznih obdobjih društva (razveljavljena pravila
glasbene šole GM,61 odpoved šolskih prostorov62).
Ravnatelji glasbene šole GM Maribor
Vzroke nihanj v obisku glasbene šole in kakovosti pedagoškega dela, ki so v glasbenih
šolah tudi sicer obièajno prisotna, moremo pripisati razliènim dejavnikom, vsekakor pa so
delovanje šole GM zaznamovali osebnostni in profesionalni vplivi skupno petih
organizacijskih vodij – ravnateljev. Vodenja šole so se lotevali tako in drugaèe, skoraj
brez izjeme zagnano, strokovno in v skladu s svojimi sposobnostmi in izkušnjami. Delo
ravnatelja je bilo vseskozi, z izjemo zadnjih treh let delovanja društva, zdru eno z
umetniškim vodstvom ansamblov GM. Naloge ravnatelja in zborovodje oziroma dirigenta
so bile veèinoma tesno povezane, zato je loèevanje dose kov posameznih ravnateljev v
smislu tematske razdelitve sklepnega besedila na glasbeno šolo in koncertno dejavnost
55 Prav tam. Glej Sezona 1938/39 – Proslava dvajsetletnice obstoja glasbene šole GM, str. 249.
56 Prav tam. Glej Sezona 1939/40 – Proslava 100-letnice rojstva Petra I. Èajkovskega, str. 263, 264.
57 Prav tam. Glej Sezona 1924/25 – Gostovanje GM v Beogradu, Novem Sadu in Osijeku, str. 87, 88.
58 Prav tam. Glej Sezona 1927/28 – Gostovanje pevskega zbora, str. 118-124.
59 Prav tam. Glej Sezona 1930/31 – Gostovanje pevskega zbora v Srbiji, str. 153-158.
60 Prav tam. Glej Sezona 1930/31 – Z Mrtvaškim eninom v Beogradu, str. 147, 148.
61 Prav tam. Glej Sezona 1933/34 – Glasbena šola, str. 178-187.
62 Prav tam. Glej Sezona 1938/39, str. 245-247.
87
bolj pa je vendar verjeti ocenjevalcem produkcij in koncertov, ki niso prihajali iz okolja
mariborske GM. Eden takšnih je bil Marijan Lipovšek, profesor na konservatoriju GM.
Ob 20-letnici delovanja GM Maribor je zapisal, da so uèenci šole »pokazali prilièno
visoko stopnjo zrelosti, tehniène izve banosti in muzikalnega znanja.« Tudi Marburger
Zeitung je GM ob jubileju namenil precejšen del èasopisnih strani. Eduard Butchar je v
èlanku z naslovom Kulturno poslanstvo Glasbene Matice Maribor zapisal, da si je društvo
od ustanovitve neomajno in po rtvovalno prizadevalo mestu zagotoviti kulturno raven,
kakršna mu je kot drugemu najveèjemu mestu v Sloveniji pripadala. Jubilejna produkcija
pa je po njegovem mnenju pustila vtis, da je šola GM umetniška ustanova, kjer je mladini
omogoèeno pridobiti izobrazbo do najvišje stopnje zrelosti.55 Zadnje odmevne
produkcije, zvrstile so se kar štiri, je šola priredila ob 100-letnici rojstva Petra I.
Èajkovskega. Med drugimi je odliène ocene uèencem solistom namenil Marjan Lipovšek,
ki se je udele il prve prireditve. Po njegovem mnenju je izvajanje doseglo presenetljiv
uspeh, predvsem glede na starost uèencev. Tudi Mirk je zapisal, da so bile izvedbe »na
odlièni višini, da smo mestoma pozabili, da nam nudi umetniško hrano še rana mladina«.56
Dokaj tehten in preprièljiv pokazatelj vloge mariborske GM je tudi veliko število èlankov,
objavljenih v dnevnem èasopisju. Najveè prispevkov so objavljali Jutro, Mariborski
veèernik Jutra, Marburger Zeitung, Slovenec, Stra a in Tabor. Pomembno vlogo GM in
zanimanje javnosti za njeno delovanje potrjuje vsakoletno število objav v razliènih
dnevnikih, ki se giblje med 20 in 60 prispevkov, med letoma 1919 in 1941 tako v
povpreèju preko 30 objav na leto. Porast števila prispevkov je zaslediti predvsem v
jubilejnih letih, ob gostovanjih GM (v Beograd, Novi Sad in Osijek,57 v Švico in
Avstrijo,58 v Skopje, Kumanovo, Leskovac, Niš, Kruševac in Šabac,59 in gostovanje
glasbene šole GM v Beogradu60) ter v kriznih obdobjih društva (razveljavljena pravila
glasbene šole GM,61 odpoved šolskih prostorov62).
Ravnatelji glasbene šole GM Maribor
Vzroke nihanj v obisku glasbene šole in kakovosti pedagoškega dela, ki so v glasbenih
šolah tudi sicer obièajno prisotna, moremo pripisati razliènim dejavnikom, vsekakor pa so
delovanje šole GM zaznamovali osebnostni in profesionalni vplivi skupno petih
organizacijskih vodij – ravnateljev. Vodenja šole so se lotevali tako in drugaèe, skoraj
brez izjeme zagnano, strokovno in v skladu s svojimi sposobnostmi in izkušnjami. Delo
ravnatelja je bilo vseskozi, z izjemo zadnjih treh let delovanja društva, zdru eno z
umetniškim vodstvom ansamblov GM. Naloge ravnatelja in zborovodje oziroma dirigenta
so bile veèinoma tesno povezane, zato je loèevanje dose kov posameznih ravnateljev v
smislu tematske razdelitve sklepnega besedila na glasbeno šolo in koncertno dejavnost
55 Prav tam. Glej Sezona 1938/39 – Proslava dvajsetletnice obstoja glasbene šole GM, str. 249.
56 Prav tam. Glej Sezona 1939/40 – Proslava 100-letnice rojstva Petra I. Èajkovskega, str. 263, 264.
57 Prav tam. Glej Sezona 1924/25 – Gostovanje GM v Beogradu, Novem Sadu in Osijeku, str. 87, 88.
58 Prav tam. Glej Sezona 1927/28 – Gostovanje pevskega zbora, str. 118-124.
59 Prav tam. Glej Sezona 1930/31 – Gostovanje pevskega zbora v Srbiji, str. 153-158.
60 Prav tam. Glej Sezona 1930/31 – Z Mrtvaškim eninom v Beogradu, str. 147, 148.
61 Prav tam. Glej Sezona 1933/34 – Glasbena šola, str. 178-187.
62 Prav tam. Glej Sezona 1938/39, str. 245-247.
87
