Page 88 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 88
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
nadvse nehvale no. Mestoma se tako ne bo moè izogniti vpletenosti umetniškega
delovanja v izobra evalno in nasprotno.
Ledino mariborskega glasbenega izobra evanja in koncertne dejavnosti je po letu 1918
oral Fran Topiè. Preuèitev ohranjenih podatkov o društvu in odmevov na delovanje
glasbene šole v njeni prvi razvojni fazi privede do konène sodbe, da je bil Topiè predan
glasbenik – uèitelj violine, klavirja, solopetja, teorije, komorne igre ter vodja dekliškega
zbora in dijaškega orkestra. Poleg tega je opravljal še posle, ki mu jih je nalagala
ravnateljska funkcija ter vodil orkester GM, katerega delovanje je obudil, in po odhodu
prvega zborovodje Oskarja Deva prevzel še vodenje društvenega pevskega zbora. Našteto
je precejšen zalogaj za eno osebo, posebej v zaèetni razvojni stopnji GM Maribor, ko je
bilo treba delovanje celotnega društva šele organizirati. S po rtvovalnim delom in
predstavljanjem izobra evalnih dose kov širši publiki in strokovni javnosti je bilo treba
dokazati upravièenost ustanove, kar je, zaradi velikih prièakovanj, terjalo precejšnje
napore. Vsekakor je Fran Topiè osebnost, ki je tvorno prispevala k izobra evalnemu in
umetniškemu zagonu pomembne kulturne ustanove. Njegov doprinos k organizaciji
izobra evalne dejavnosti, njegovo pedagoško delo in umetniško udejstvovanje v obdobju
pionirstva mariborskih kulturnih institucij ga uvršèajo med tvorce glasbene kulture in
kulture Maribora nasploh. Posebej se je zavzemal sestaviti orkester, ki ga Slovenci v
Mariboru, razumljivo, do prevrata niso imeli. Kot ravnatelj in dirigent je imel mo nost
okrepiti in utrditi organsko povezanost glasbene šole z društvenima ansambloma. V
glasbeni šoli je med drugim posebej vzpodbujal gojenje komorne glasbe. V èasu Topièeve
prisotnosti v GM so delovali šolski godalni kvintet (pod vodstvom Topièa), godalni
kvartet (pod vodstvom Frana Serajnika) in kvartet violonèel (pod vodstvom Emerika
Berana), ki so se uspešno predstavljali na šolskih nastopih. Kmalu je uvidel nujnost
globlje glasbene izobrazbe mariborskih glasbenikov, zato je v letu 1921 predlagal
predavanja o teoriji, harmoniji, glasbeni zgodovini in pevski tehniki,63 ter v svojem
zadnjem letu v GM dal pobudo za informativne vzgojne mladinske koncerte. e v prvem
letu, in vsa nadaljnja, je organiziral nastope uèencev in s tem glasbeno šolo vpel v
koncertno ivljenje Maribora. V tretjem šolskem letu je osnoval dijaški orkester, iz
katerega bi pridobival v glasbeni šoli izobra ene inštrumentaliste za društveni orkester.
Ko strnemo Topièeva prizadevanja v GM Maribor, ni te ko zaznati njegovega celostnega
pogleda na glasbeno umetnost in delovanja v smeri uresnièevanja tega. Ob Topièevem
odhodu leta 1926 se je konèalo njegovo tvorno sodelovanje z mariborsko GM. Natanènih
pojasnil glede prekinitve sodelovanja ne poznamo, sklepati pa je moè, da je Topiè klonil
javnim in osebno motiviranim pritiskom Ivana Ašièa, pomembnega in vplivnega
mariborskega odvetnika.64 Topièa je nasledil Josip Hladek Bohinjski, pred tem tri
desetletja vojaški kapelnik v Sarajevu. Poleg ravnateljevanja je na glasbeni šoli GM
pouèeval violino in vodil dijaški orkester, eno leto tudi mladinski pevski zbor. Kot v prvi
razvojni fazi GM je bilo tudi v drugi ravnateljevo delo sprva zdru eno z umetniškim
vodstvom pevskega zbora in orkestra GM. Ohranjeni dokumenti in odzivi na delo šole ter
uspešni koncerti društva v obdobju njegovega vodstva odsevajo skrb za obstoj in razvoj
obeh društvenih ansamblov, ki ju je uspešno pomlajeval z uèenci glasbene šole. Ti so
63 Prav tam. Glej Sezona 1920/21 – Glasbena šola, str. 44.
64 Prav tam. Glej Sezona 1924/25 – Ivan Ašiè o delovanju GM, str. 92–95.
88
nadvse nehvale no. Mestoma se tako ne bo moè izogniti vpletenosti umetniškega
delovanja v izobra evalno in nasprotno.
Ledino mariborskega glasbenega izobra evanja in koncertne dejavnosti je po letu 1918
oral Fran Topiè. Preuèitev ohranjenih podatkov o društvu in odmevov na delovanje
glasbene šole v njeni prvi razvojni fazi privede do konène sodbe, da je bil Topiè predan
glasbenik – uèitelj violine, klavirja, solopetja, teorije, komorne igre ter vodja dekliškega
zbora in dijaškega orkestra. Poleg tega je opravljal še posle, ki mu jih je nalagala
ravnateljska funkcija ter vodil orkester GM, katerega delovanje je obudil, in po odhodu
prvega zborovodje Oskarja Deva prevzel še vodenje društvenega pevskega zbora. Našteto
je precejšen zalogaj za eno osebo, posebej v zaèetni razvojni stopnji GM Maribor, ko je
bilo treba delovanje celotnega društva šele organizirati. S po rtvovalnim delom in
predstavljanjem izobra evalnih dose kov širši publiki in strokovni javnosti je bilo treba
dokazati upravièenost ustanove, kar je, zaradi velikih prièakovanj, terjalo precejšnje
napore. Vsekakor je Fran Topiè osebnost, ki je tvorno prispevala k izobra evalnemu in
umetniškemu zagonu pomembne kulturne ustanove. Njegov doprinos k organizaciji
izobra evalne dejavnosti, njegovo pedagoško delo in umetniško udejstvovanje v obdobju
pionirstva mariborskih kulturnih institucij ga uvršèajo med tvorce glasbene kulture in
kulture Maribora nasploh. Posebej se je zavzemal sestaviti orkester, ki ga Slovenci v
Mariboru, razumljivo, do prevrata niso imeli. Kot ravnatelj in dirigent je imel mo nost
okrepiti in utrditi organsko povezanost glasbene šole z društvenima ansambloma. V
glasbeni šoli je med drugim posebej vzpodbujal gojenje komorne glasbe. V èasu Topièeve
prisotnosti v GM so delovali šolski godalni kvintet (pod vodstvom Topièa), godalni
kvartet (pod vodstvom Frana Serajnika) in kvartet violonèel (pod vodstvom Emerika
Berana), ki so se uspešno predstavljali na šolskih nastopih. Kmalu je uvidel nujnost
globlje glasbene izobrazbe mariborskih glasbenikov, zato je v letu 1921 predlagal
predavanja o teoriji, harmoniji, glasbeni zgodovini in pevski tehniki,63 ter v svojem
zadnjem letu v GM dal pobudo za informativne vzgojne mladinske koncerte. e v prvem
letu, in vsa nadaljnja, je organiziral nastope uèencev in s tem glasbeno šolo vpel v
koncertno ivljenje Maribora. V tretjem šolskem letu je osnoval dijaški orkester, iz
katerega bi pridobival v glasbeni šoli izobra ene inštrumentaliste za društveni orkester.
Ko strnemo Topièeva prizadevanja v GM Maribor, ni te ko zaznati njegovega celostnega
pogleda na glasbeno umetnost in delovanja v smeri uresnièevanja tega. Ob Topièevem
odhodu leta 1926 se je konèalo njegovo tvorno sodelovanje z mariborsko GM. Natanènih
pojasnil glede prekinitve sodelovanja ne poznamo, sklepati pa je moè, da je Topiè klonil
javnim in osebno motiviranim pritiskom Ivana Ašièa, pomembnega in vplivnega
mariborskega odvetnika.64 Topièa je nasledil Josip Hladek Bohinjski, pred tem tri
desetletja vojaški kapelnik v Sarajevu. Poleg ravnateljevanja je na glasbeni šoli GM
pouèeval violino in vodil dijaški orkester, eno leto tudi mladinski pevski zbor. Kot v prvi
razvojni fazi GM je bilo tudi v drugi ravnateljevo delo sprva zdru eno z umetniškim
vodstvom pevskega zbora in orkestra GM. Ohranjeni dokumenti in odzivi na delo šole ter
uspešni koncerti društva v obdobju njegovega vodstva odsevajo skrb za obstoj in razvoj
obeh društvenih ansamblov, ki ju je uspešno pomlajeval z uèenci glasbene šole. Ti so
63 Prav tam. Glej Sezona 1920/21 – Glasbena šola, str. 44.
64 Prav tam. Glej Sezona 1924/25 – Ivan Ašiè o delovanju GM, str. 92–95.
88