Page 14 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 14
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 cese ter komunikacijo s strokovnimi sodelavci, starši in učenci. Izražajo se
kot kritično in soustvarjalno delovanje na področju lastne in skupne digital-
ne prakse, ki je obogatena z refleksivnim mišljenjem in s stalnim poklicnim
izpopolnjevanjem s pomočjo digitalnih virov.
Skupina pedagoških kompetenc izobraževalcev je najobsežnejša, saj zaje-
ma štiri vsebinske sklope. Sklop 2 obravnava prepoznavanje, izbiro, deljenje,
spreminjanje, upravljanje, varovanje in ustvarjanje digitalnih virov ob upošte-
vanju specifičnih pedagoških ciljev, pristopov in konteksta. Ravnanje z digi-
talnimi viri vključuje varno in pravilno rabo, upoštevanje zasebnosti in avtor-
skih pravic.
Tretji sklop zajema poučevanje in učenje, ki ga lahko podpremo in iz-
boljšamo z digitalnimi tehnologijami. Temeljna kompetenca, ki usmerja in
uravnava vključevanje različnih digitalnih tehnologij za različne učne faze in
strukture, je poučevanje, ki ga podpirajo vodenje, sodelovalno in samoregula-
tivno učenje. To pomeni, da izobraževalec postane mentor in vodja učnih pro-
cesov, pri katerih učencu z digitalnimi tehnologijami učinkovito pomaga v sa-
mostojnih in skupnih učnih dejavnostih.
V četrti sklop spadata raba digitalnih tehnologij za formativno in suma-
tivno vrednotenje ter podpora raznovrstnim načinom vrednotenja. Na pod-
lagi digitalnih dokazov o učenčevih dejavnostih lahko kritično analiziramo
in pridobivamo povratne informacije za izboljšanje načinov ocenjevanja in
poučevanja.
V petem sklopu opolnomočenja učencev se s pomočjo digitalnih teh-
nologij krepita aktivnost in nadzor učenca v učnih procesih. Ti so usmerjeni
vanj, raznoliki in poosebljeni glede na njegove zmožnosti, sposobnosti, učne
potrebe in možnosti dostopanja do tehnologije.
Digitalne kompetence so ene od transverzalnih učnih kompetenc, ki jih
morajo izobraževalci prenesti učencem. V šestem sklopu tako najdemo voden-
je in podporo učencem pri dejavnostih, ki jim pomagajo pri usvajanju in upo-
rabi digitalnih kompetenc, s ciljem zagotoviti informacijsko in medijsko pis-
menost, komunikacijo, odgovorno uporabo IKT in reševanje nalog s pomočjo
tehnologije (Redecker in Punie, 2017).
V predlaganem okviru strokovnih in pedagoških kompetenc izobraževal-
cev in kompetenc učencev se lahko oblikuje pozitivno učno okolje, ki nudi
možnosti za sodelovalno učenje, spreminja časovne in prostorske vidike or-
ganizacije ter izvajanje učnega procesa. V takšnem konceptu pride do spre-
membe vloge učitelja, ki pripravlja učne vsebine. V strukturo pouka se vključi-
jo dejavnosti in sodelovanje učencev, njihovo spremljanje in samouravnavanje
učnega procesa. Učitelj s svojim sodelovalnim pristopom usmerja, vodi in daje
povratne informacije ter vrednoti uspešnost. Prožno didaktično delovanje ob
podpori digitalnih orodij omogoča raziskovalni in problemski pristop, hitro
pridobivanje podatkov in analizo podatkov ter nudi sprotno refleksijo o oprav-
ljenem delu.
14
kot kritično in soustvarjalno delovanje na področju lastne in skupne digital-
ne prakse, ki je obogatena z refleksivnim mišljenjem in s stalnim poklicnim
izpopolnjevanjem s pomočjo digitalnih virov.
Skupina pedagoških kompetenc izobraževalcev je najobsežnejša, saj zaje-
ma štiri vsebinske sklope. Sklop 2 obravnava prepoznavanje, izbiro, deljenje,
spreminjanje, upravljanje, varovanje in ustvarjanje digitalnih virov ob upošte-
vanju specifičnih pedagoških ciljev, pristopov in konteksta. Ravnanje z digi-
talnimi viri vključuje varno in pravilno rabo, upoštevanje zasebnosti in avtor-
skih pravic.
Tretji sklop zajema poučevanje in učenje, ki ga lahko podpremo in iz-
boljšamo z digitalnimi tehnologijami. Temeljna kompetenca, ki usmerja in
uravnava vključevanje različnih digitalnih tehnologij za različne učne faze in
strukture, je poučevanje, ki ga podpirajo vodenje, sodelovalno in samoregula-
tivno učenje. To pomeni, da izobraževalec postane mentor in vodja učnih pro-
cesov, pri katerih učencu z digitalnimi tehnologijami učinkovito pomaga v sa-
mostojnih in skupnih učnih dejavnostih.
V četrti sklop spadata raba digitalnih tehnologij za formativno in suma-
tivno vrednotenje ter podpora raznovrstnim načinom vrednotenja. Na pod-
lagi digitalnih dokazov o učenčevih dejavnostih lahko kritično analiziramo
in pridobivamo povratne informacije za izboljšanje načinov ocenjevanja in
poučevanja.
V petem sklopu opolnomočenja učencev se s pomočjo digitalnih teh-
nologij krepita aktivnost in nadzor učenca v učnih procesih. Ti so usmerjeni
vanj, raznoliki in poosebljeni glede na njegove zmožnosti, sposobnosti, učne
potrebe in možnosti dostopanja do tehnologije.
Digitalne kompetence so ene od transverzalnih učnih kompetenc, ki jih
morajo izobraževalci prenesti učencem. V šestem sklopu tako najdemo voden-
je in podporo učencem pri dejavnostih, ki jim pomagajo pri usvajanju in upo-
rabi digitalnih kompetenc, s ciljem zagotoviti informacijsko in medijsko pis-
menost, komunikacijo, odgovorno uporabo IKT in reševanje nalog s pomočjo
tehnologije (Redecker in Punie, 2017).
V predlaganem okviru strokovnih in pedagoških kompetenc izobraževal-
cev in kompetenc učencev se lahko oblikuje pozitivno učno okolje, ki nudi
možnosti za sodelovalno učenje, spreminja časovne in prostorske vidike or-
ganizacije ter izvajanje učnega procesa. V takšnem konceptu pride do spre-
membe vloge učitelja, ki pripravlja učne vsebine. V strukturo pouka se vključi-
jo dejavnosti in sodelovanje učencev, njihovo spremljanje in samouravnavanje
učnega procesa. Učitelj s svojim sodelovalnim pristopom usmerja, vodi in daje
povratne informacije ter vrednoti uspešnost. Prožno didaktično delovanje ob
podpori digitalnih orodij omogoča raziskovalni in problemski pristop, hitro
pridobivanje podatkov in analizo podatkov ter nudi sprotno refleksijo o oprav-
ljenem delu.
14
