Page 17 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 17
širjenostjo interneta se je v 21. stoletju realizirala tudi dvosmerna sinhro- natalija šimunovič ◆ poučevanje inštrumenta v času epidemije covid-19
na pedagoška ura v stilu mojster/vajenec, s pomočjo videokamer in z možnos-
tjo konferenčnega klica, ki se lahko uporablja v privatnih urah in tudi javno
izpostavljenih seminarskih demonstracijah (Manhatan School of Music 1996,
v Deverich, 2012).
Multimedijska demonstracija pouka vključuje pri ponudniku in uporab-
niku računalnik ali mobilno napravo, ki omogoča širokopasovno internetno
povezavo za prenos pošiljanja in sprejemanja tiska (e-beleženje, notno gradi-
vo/skenerji in printerji), avdiovsebin (mikrofon/zvočnik), videovsebin (kam-
era/ekran) in softwarskih programov, ki omogočajo sledenje intonaciji (Dever-
ich, 2012). Pri multimedijskem učenju gre za povezane procese v učenčevem
zaznavnem, dolgoročnem in delovnem spominu, ki ima omejeno kapaciteto
in ločene kanale za procesiranje besednih, slikovnih in zvokovnih informacij.
Pristopi učenja na daljavo se lahko izvajajo v oblikah sinhronega ali ne-
sinhronega podajanja navodil učitelja posameznikom ali skupinam, sinhrone-
ga poučevanja in videospremljanja vadenja, posredovanja nesinhronih tiskanih
ali posnetih navodil in prikazov na spletnih straneh, dostopov do videok-
njižnic z vsebinami, ki obravnavajo določene učne vsebine, datotečnih virov
notnega materiala in drugih didaktičnih pripomočkov v digitalni obliki, soft-
warskega programa za prepoznavanje intonacije, inteligentne klavirske spreml-
jave, portalov za izmenjavo mnenj porabnikov in ponudnikov, komornega mu-
ziciranja na daljavo, privatnih in skupinski učnih lekcij na daljavo, socialnega
povezovanja učencev in predavateljev prek datotek, posnetkov in živega predv-
ajanja ter vključevanja v bloge, vloge, FB-strani, YouTube, Twitter, Flickr, pod-
caste itd. (Deverich, 2012).
poučevanje v času epidemije covid-19
Od marca do junija 2020 je zaradi epidemije koronavirusa 190 držav zaprlo
vrata svojih šol in vzpostavilo načine, ki bi omogočili nadaljnje izobraževanje
več kot 1.57 milijardi šolajoče se svetovne populacije, ki je ostala doma. (Uni-
cef, b. d.)
Na Nizozemskem so aprila 2020 med 1.318 šolajočimi se otroki v pri-
marnih in sekundarnih izobraževalnih procesih izvedli nacionalno študi-
jo LISS Panel, z namenom raziskati socioekonomske pokazatelje, ki določa-
jo uspešnost pouka na daljavo. Izsledki so pokazali, da višje izobraženi starši
učencev menijo, da otroci potrebujejo več podpore pri šolanju in da jim to
lahko tudi v večji meri omogočijo s podporno tehnologijo, prevladuje pa tudi
splošno mnenje, da je pri šolanju lažje pomagati dekletom kot fantom; na pod-
lagi pridobljenih rezultatov se lahko sklepa, da je šolanje na daljavo posledično
vplivalo na neenake možnosti izobraževanja (Bol, 2020).
17
na pedagoška ura v stilu mojster/vajenec, s pomočjo videokamer in z možnos-
tjo konferenčnega klica, ki se lahko uporablja v privatnih urah in tudi javno
izpostavljenih seminarskih demonstracijah (Manhatan School of Music 1996,
v Deverich, 2012).
Multimedijska demonstracija pouka vključuje pri ponudniku in uporab-
niku računalnik ali mobilno napravo, ki omogoča širokopasovno internetno
povezavo za prenos pošiljanja in sprejemanja tiska (e-beleženje, notno gradi-
vo/skenerji in printerji), avdiovsebin (mikrofon/zvočnik), videovsebin (kam-
era/ekran) in softwarskih programov, ki omogočajo sledenje intonaciji (Dever-
ich, 2012). Pri multimedijskem učenju gre za povezane procese v učenčevem
zaznavnem, dolgoročnem in delovnem spominu, ki ima omejeno kapaciteto
in ločene kanale za procesiranje besednih, slikovnih in zvokovnih informacij.
Pristopi učenja na daljavo se lahko izvajajo v oblikah sinhronega ali ne-
sinhronega podajanja navodil učitelja posameznikom ali skupinam, sinhrone-
ga poučevanja in videospremljanja vadenja, posredovanja nesinhronih tiskanih
ali posnetih navodil in prikazov na spletnih straneh, dostopov do videok-
njižnic z vsebinami, ki obravnavajo določene učne vsebine, datotečnih virov
notnega materiala in drugih didaktičnih pripomočkov v digitalni obliki, soft-
warskega programa za prepoznavanje intonacije, inteligentne klavirske spreml-
jave, portalov za izmenjavo mnenj porabnikov in ponudnikov, komornega mu-
ziciranja na daljavo, privatnih in skupinski učnih lekcij na daljavo, socialnega
povezovanja učencev in predavateljev prek datotek, posnetkov in živega predv-
ajanja ter vključevanja v bloge, vloge, FB-strani, YouTube, Twitter, Flickr, pod-
caste itd. (Deverich, 2012).
poučevanje v času epidemije covid-19
Od marca do junija 2020 je zaradi epidemije koronavirusa 190 držav zaprlo
vrata svojih šol in vzpostavilo načine, ki bi omogočili nadaljnje izobraževanje
več kot 1.57 milijardi šolajoče se svetovne populacije, ki je ostala doma. (Uni-
cef, b. d.)
Na Nizozemskem so aprila 2020 med 1.318 šolajočimi se otroki v pri-
marnih in sekundarnih izobraževalnih procesih izvedli nacionalno študi-
jo LISS Panel, z namenom raziskati socioekonomske pokazatelje, ki določa-
jo uspešnost pouka na daljavo. Izsledki so pokazali, da višje izobraženi starši
učencev menijo, da otroci potrebujejo več podpore pri šolanju in da jim to
lahko tudi v večji meri omogočijo s podporno tehnologijo, prevladuje pa tudi
splošno mnenje, da je pri šolanju lažje pomagati dekletom kot fantom; na pod-
lagi pridobljenih rezultatov se lahko sklepa, da je šolanje na daljavo posledično
vplivalo na neenake možnosti izobraževanja (Bol, 2020).
17
