Page 16 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 16
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 11,8 % pa tablični računalnik. Interaktivno tablo je uporabljalo le 1,8 % učitel-
jev, ob tem jih je 6,4 % zapisalo, da uporabljajo drugo sodobno tehnologijo. Le
18,2 % učiteljev pri pouku ni uporabljalo IKT. Izsledki raziskave tudi kažejo, da
je večina učiteljev IKT koristila za poslušanje posnetkov, za metronomske ap-
likacije in kot snemalne tehnike. Povzamemo lahko, da je sodobna tehnologi-
ja že zavzemala pomembno mesto pri poučevanju v glasbeni šoli in se upora-
bljala kot uporaben pripomoček pri glasbenem izobraževanju (Valant, 2016).
Z računalniško podprtim poučevanjem violine in viole se v slovenskem
prostoru intenzivno ukvarja Kolman (2010; 2012; 2013; Kolman in Rugelj
2019), ki za zapis notacije predlaga program Sibelius in z uporabo vtičnikov
tudi transpozicije, spremljave, aranžiranje in orkestracijo. Za prepoznavanje
notnih zapisov priporoča uporabo programa Neuratron AudioScore. V spletni
violinski učilnici uporablja sistem za upravljanje učenja Moodle in v pouk vio-
line inovativno uvaja program za pomoč pri uravnavanju intonacije (Kolman
in Rugelj, 2019).
Kolman meni, da klasično učno okolje v povezavi z virtualnim ponuja
nove razsežnosti, ki jih morajo učne ustanove in učitelji izkoristiti. Kot prvi
korak predlaga izbiro programskega orodja Moodle, ki se ponuja kot ena od
možnih dobrih izbir, predvsem v primeru, ko iščemo nizke stroške, fleksibil-
nost, ustrezno uporabnost, enostavno namestitev in upravljanje. Priložnost za
optimizacijo poučevanja violine vidi v konceptu »mešanega« učenja violine
z uporabo izsledkov Mayerjeve kognitivne teorije (2014, v Kolman in Rugelj,
2019) – učenja z večpredstavnostjo. Pri tem uporablja program CAMIT (Com-
puter – assisted musical instrumental tutoring) – Match My Sound, ki ga apl-
icira kot učni pripomoček za ocenjevanje pravilne izvedbe lestvic na violini,
s ciljem podajanja objektivne povratne informacije o uspešnosti učenca (Kol-
man in Rugelj, 2019).
poučevanje inštrumenta na daljavo
Pouk na daljavo nikakor ni nova stvar, saj ga zaradi geografskih ovir, možnos-
ti kakovostnega množičnega izobraževanja in specializacije zasledimo že leta
1930, ko je Joseph Maddy tisoče slušateljev učil s pomočjo radijskega prenosa
(Wassell 1965, v Deverich, 2012). Leta 1949 zasledimo na Univerzi Nebraska
uporabo filmskih trakov s posnetki vizualnih demonstracij drže telesa pri igra-
nju (Deverich, 2012), v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja pa že zasledimo šte-
vilne filme in videokasete z lekcijami posameznih učiteljev godal ter pojav te-
letečajev kot oblike izobraževanja na daljavo v ameriški zvezni državi Georgia
(Justice, 1964, v Deverich, 2012).
Računalniške programe, ki so pomagali učencem godal pri razvijan-
ju pravilne intonacije in oblikovanju vibrata, zasledimo že v letih 1991–1997
(Ho 1991; Strange, 1991; Meyer, 1994; in Mueller, 1997, v Deverich, 2012). Z
16
jev, ob tem jih je 6,4 % zapisalo, da uporabljajo drugo sodobno tehnologijo. Le
18,2 % učiteljev pri pouku ni uporabljalo IKT. Izsledki raziskave tudi kažejo, da
je večina učiteljev IKT koristila za poslušanje posnetkov, za metronomske ap-
likacije in kot snemalne tehnike. Povzamemo lahko, da je sodobna tehnologi-
ja že zavzemala pomembno mesto pri poučevanju v glasbeni šoli in se upora-
bljala kot uporaben pripomoček pri glasbenem izobraževanju (Valant, 2016).
Z računalniško podprtim poučevanjem violine in viole se v slovenskem
prostoru intenzivno ukvarja Kolman (2010; 2012; 2013; Kolman in Rugelj
2019), ki za zapis notacije predlaga program Sibelius in z uporabo vtičnikov
tudi transpozicije, spremljave, aranžiranje in orkestracijo. Za prepoznavanje
notnih zapisov priporoča uporabo programa Neuratron AudioScore. V spletni
violinski učilnici uporablja sistem za upravljanje učenja Moodle in v pouk vio-
line inovativno uvaja program za pomoč pri uravnavanju intonacije (Kolman
in Rugelj, 2019).
Kolman meni, da klasično učno okolje v povezavi z virtualnim ponuja
nove razsežnosti, ki jih morajo učne ustanove in učitelji izkoristiti. Kot prvi
korak predlaga izbiro programskega orodja Moodle, ki se ponuja kot ena od
možnih dobrih izbir, predvsem v primeru, ko iščemo nizke stroške, fleksibil-
nost, ustrezno uporabnost, enostavno namestitev in upravljanje. Priložnost za
optimizacijo poučevanja violine vidi v konceptu »mešanega« učenja violine
z uporabo izsledkov Mayerjeve kognitivne teorije (2014, v Kolman in Rugelj,
2019) – učenja z večpredstavnostjo. Pri tem uporablja program CAMIT (Com-
puter – assisted musical instrumental tutoring) – Match My Sound, ki ga apl-
icira kot učni pripomoček za ocenjevanje pravilne izvedbe lestvic na violini,
s ciljem podajanja objektivne povratne informacije o uspešnosti učenca (Kol-
man in Rugelj, 2019).
poučevanje inštrumenta na daljavo
Pouk na daljavo nikakor ni nova stvar, saj ga zaradi geografskih ovir, možnos-
ti kakovostnega množičnega izobraževanja in specializacije zasledimo že leta
1930, ko je Joseph Maddy tisoče slušateljev učil s pomočjo radijskega prenosa
(Wassell 1965, v Deverich, 2012). Leta 1949 zasledimo na Univerzi Nebraska
uporabo filmskih trakov s posnetki vizualnih demonstracij drže telesa pri igra-
nju (Deverich, 2012), v 80. in 90. letih prejšnjega stoletja pa že zasledimo šte-
vilne filme in videokasete z lekcijami posameznih učiteljev godal ter pojav te-
letečajev kot oblike izobraževanja na daljavo v ameriški zvezni državi Georgia
(Justice, 1964, v Deverich, 2012).
Računalniške programe, ki so pomagali učencem godal pri razvijan-
ju pravilne intonacije in oblikovanju vibrata, zasledimo že v letih 1991–1997
(Ho 1991; Strange, 1991; Meyer, 1994; in Mueller, 1997, v Deverich, 2012). Z
16
