Page 15 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 15
Pedagoške spremembe v sklopu sociokonstruktivistične paradigme učenje natalija šimunovič ◆ poučevanje inštrumenta v času epidemije covid-19
razumejo kot »participacijo« oziroma »družbeno pogajanje«. V tem kontek-
stu učitelj pripravlja učna okolja, kjer se spodbuja konstruktivno, samoregula-
tivno učenje, senzibilno na kontekst in vsebujoč sodelovalnost (Flogie in Ab-
eršek, 2019).
Raziskave o učenju jasno kažejo, da učinkovito učno okolje postavlja v
središče postavlja učenje, spodbuja zavzetost zanj in krepi prepoznavanje lastne
vloge učencev pri učenju. Poteka socialno sodelovalno, je v največji meri usk-
lajeno z motivacijo učencev. Z upoštevanjem individualnih razlik, predhodne-
ga znanja in ustreznosti stopnje obremenjenosti skrbi za čustveno blagostan-
je učenca. Uporablja vrednotenje, usklajeno s cilji, z močnim poudarkom na
formativni povratni informaciji, in spodbuja horizontalno povezanost med de-
javnostmi in predmeti v šoli ter zunaj nje (Istance in Dumont, 2013).
Čeprav sta fizično in tehnološko okolje sestavni del učnega okolja, le-to
ni zamrznjeno v trenutku in omejeno samo na razred, temveč se je preselilo na
prožnejše platforme dela, ki so dostopne in razumljive samo digitalno pismen-
im.
ikt v glasbenih šolah
Glasbeno učenje je Ruttenberg (1997, v Teatle in Cutietta, 2002) označil kot
trajajočo glasbeno aktivnost, v kateri se prepletajo občutki, zaznave, miselni
procesi in ustvarjalnost ter ki vodi k napredku na področju mentalnih glasbe-
nih sposobnosti. Osrednje mesto pri zaznavi, kognitivni obravnavi in ustvarja-
nju v procesu učenja glasbe pripada zvoku.
Ko izkušnjo poučevanja ustvarjamo s fizičnimi pripomočki, govorimo
o učenju s tehnologijo. Tehnologija kot podpora glasbenemu učenju mora v
prvi vrsti omogočiti prenos zvoka, obenem pa ponuditi posredovanje in ob-
delavo raznoterih didaktičnih medijev. Danes učenje s tehnologijo zajema up-
orabo spletnih enciklopedij, notnih knjižnic, multimedijskih predstavitev in
računalniških iger ter uvaja računalniško podprto poučevanje, multimedijo,
interaktivne simulacije, inteligentne sisteme tutorstva, na raziskavah temelječe
pridobivanje informacij, računalniško podprto sodelovalno učenje, animirane
pedagoške posrednike, virtualno resničnost in e-tečaje. Učitelj inštrumenta
mora ob uvedbi tehnologije upoštevati načelo preprostosti in koherentnosti ter
dejstvo, da se učinkovito poučevanje s tehnologijo zgodi zaradi metod in ne
medijev poučevanja (Mayer, 2013).
Leta 2003 so vsi osnovnošolci v Sloveniji vstopili v devetletno osnovnošol-
sko prenovo, ki je vnesla spremembe tudi v pouk v glasbeni šoli. V raziskavi M.
Valant (2016) zasledimo, da je v času šolske prenove 61,8 % učiteljev pri pouku
uporabljalo računalnik, 46,4 % pa je kot podporo pri učenju redno uporablja-
lo internetne vire. 24,5 % glasbenih pedagogov je uporabljalo pametni telefon,
15
razumejo kot »participacijo« oziroma »družbeno pogajanje«. V tem kontek-
stu učitelj pripravlja učna okolja, kjer se spodbuja konstruktivno, samoregula-
tivno učenje, senzibilno na kontekst in vsebujoč sodelovalnost (Flogie in Ab-
eršek, 2019).
Raziskave o učenju jasno kažejo, da učinkovito učno okolje postavlja v
središče postavlja učenje, spodbuja zavzetost zanj in krepi prepoznavanje lastne
vloge učencev pri učenju. Poteka socialno sodelovalno, je v največji meri usk-
lajeno z motivacijo učencev. Z upoštevanjem individualnih razlik, predhodne-
ga znanja in ustreznosti stopnje obremenjenosti skrbi za čustveno blagostan-
je učenca. Uporablja vrednotenje, usklajeno s cilji, z močnim poudarkom na
formativni povratni informaciji, in spodbuja horizontalno povezanost med de-
javnostmi in predmeti v šoli ter zunaj nje (Istance in Dumont, 2013).
Čeprav sta fizično in tehnološko okolje sestavni del učnega okolja, le-to
ni zamrznjeno v trenutku in omejeno samo na razred, temveč se je preselilo na
prožnejše platforme dela, ki so dostopne in razumljive samo digitalno pismen-
im.
ikt v glasbenih šolah
Glasbeno učenje je Ruttenberg (1997, v Teatle in Cutietta, 2002) označil kot
trajajočo glasbeno aktivnost, v kateri se prepletajo občutki, zaznave, miselni
procesi in ustvarjalnost ter ki vodi k napredku na področju mentalnih glasbe-
nih sposobnosti. Osrednje mesto pri zaznavi, kognitivni obravnavi in ustvarja-
nju v procesu učenja glasbe pripada zvoku.
Ko izkušnjo poučevanja ustvarjamo s fizičnimi pripomočki, govorimo
o učenju s tehnologijo. Tehnologija kot podpora glasbenemu učenju mora v
prvi vrsti omogočiti prenos zvoka, obenem pa ponuditi posredovanje in ob-
delavo raznoterih didaktičnih medijev. Danes učenje s tehnologijo zajema up-
orabo spletnih enciklopedij, notnih knjižnic, multimedijskih predstavitev in
računalniških iger ter uvaja računalniško podprto poučevanje, multimedijo,
interaktivne simulacije, inteligentne sisteme tutorstva, na raziskavah temelječe
pridobivanje informacij, računalniško podprto sodelovalno učenje, animirane
pedagoške posrednike, virtualno resničnost in e-tečaje. Učitelj inštrumenta
mora ob uvedbi tehnologije upoštevati načelo preprostosti in koherentnosti ter
dejstvo, da se učinkovito poučevanje s tehnologijo zgodi zaradi metod in ne
medijev poučevanja (Mayer, 2013).
Leta 2003 so vsi osnovnošolci v Sloveniji vstopili v devetletno osnovnošol-
sko prenovo, ki je vnesla spremembe tudi v pouk v glasbeni šoli. V raziskavi M.
Valant (2016) zasledimo, da je v času šolske prenove 61,8 % učiteljev pri pouku
uporabljalo računalnik, 46,4 % pa je kot podporo pri učenju redno uporablja-
lo internetne vire. 24,5 % glasbenih pedagogov je uporabljalo pametni telefon,
15
