Page 28 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 32 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 32
P. 28
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 32 se lahko poslabša, ker učitelj nima realnega zvoka, ki ga učenec ustvar-
ja, in pogosto tudi slabo sliko.
Spet drug anketiranec je obravnaval kot nevarnost, »da se ustvarja občutek
možnosti tega načina pouka kot stalnica, in splošno sprejemljiv način pouka, ki je
konkurenčen tudi tržno na račun kvalitete«.
V odgovorih na vprašanje odprtega tipa smo zaznali kategorije nevarnosti
s področij: slabe kakovosti in površnosti podajanja strokovnih vsebin (ton, di-
namika, ritem, tehnično znanje, fraziranje); zmanjšanja potrebe po učitelju »v
živo« in slabši odnos do dela učiteljev; nevarnosti upada motivacije in drugih
pomembnih prvin uspešnega učenja; telesnih okvar in nezdravega življenjske-
ga sloga učiteljev ter učencev zaradi sedenja pred ekranom in dela z miško (vid,
skeletne poškodbe).
Primankljaji
Tabela 8. Prikaz vrednosti povprečja in standardnega odklona na stopnjo zaznanih
primanjkljajev.
Primanjkljaji N M SD
Učenje po principu imitacije 238 3,12 1,074
Sprotna kontrola in uravnavanje igranja glede na slušno povratno
informacijo 238 3,79 1,022
Korekcije telesnih gibov
Skupno igranje 238 3,99 1,029
Prekinjena praksa živega nastopanja v prireditvenih prostorih 238 4,37 0,899
238 4,44 0,792
V tabeli 8 je razvidno, katere primanjkljaje v načinih poučevanja učitel-
ji zaznajo kot najbolj moteče: prekinjeno prakso živega nastopanja v priredit-
venih prostorih (97,5 %), pomanjkanje skupnega igranja (95,4 %), pomanjkan-
je korekcije telesnih gibov (89,9 %), okrnjeno slušno povratno informacija (88,3
%) in učenje po principu imitacije (73,5 %).
Iz tabele 9 lahko razberemo področja, kjer učitelji pričakujejo največje
primanjkljaje v znanju učencev: skupinsko muziciranje, nastopanje, kvaliteta
tonske izvedbe, interpretacija, telesna drža, tehnična izvedba in intonacija.
Pod drugo so opisali, kaj so pri pouku na daljavo najbolj pogrešali: »korek-
cije pedalizacije, kvalitete tona in skupne igre z mentorjem, ki ogromno doprinese
h kvalitetnemu igranju«. Zaznali so tudi: »krčevitost mišic, neskladno dihanje,
nezmožnost prilagajanja novim okoljem«.
Z vprašanji o zaznanih spremembah na področjih poučevanja in učenja,
digitalnih virov, vrednotenja, opolnomočenja učencev ter vodenja in podpore
učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc smo raziskovali pridobljene
IKT-kompetence učencev.
28
ja, in pogosto tudi slabo sliko.
Spet drug anketiranec je obravnaval kot nevarnost, »da se ustvarja občutek
možnosti tega načina pouka kot stalnica, in splošno sprejemljiv način pouka, ki je
konkurenčen tudi tržno na račun kvalitete«.
V odgovorih na vprašanje odprtega tipa smo zaznali kategorije nevarnosti
s področij: slabe kakovosti in površnosti podajanja strokovnih vsebin (ton, di-
namika, ritem, tehnično znanje, fraziranje); zmanjšanja potrebe po učitelju »v
živo« in slabši odnos do dela učiteljev; nevarnosti upada motivacije in drugih
pomembnih prvin uspešnega učenja; telesnih okvar in nezdravega življenjske-
ga sloga učiteljev ter učencev zaradi sedenja pred ekranom in dela z miško (vid,
skeletne poškodbe).
Primankljaji
Tabela 8. Prikaz vrednosti povprečja in standardnega odklona na stopnjo zaznanih
primanjkljajev.
Primanjkljaji N M SD
Učenje po principu imitacije 238 3,12 1,074
Sprotna kontrola in uravnavanje igranja glede na slušno povratno
informacijo 238 3,79 1,022
Korekcije telesnih gibov
Skupno igranje 238 3,99 1,029
Prekinjena praksa živega nastopanja v prireditvenih prostorih 238 4,37 0,899
238 4,44 0,792
V tabeli 8 je razvidno, katere primanjkljaje v načinih poučevanja učitel-
ji zaznajo kot najbolj moteče: prekinjeno prakso živega nastopanja v priredit-
venih prostorih (97,5 %), pomanjkanje skupnega igranja (95,4 %), pomanjkan-
je korekcije telesnih gibov (89,9 %), okrnjeno slušno povratno informacija (88,3
%) in učenje po principu imitacije (73,5 %).
Iz tabele 9 lahko razberemo področja, kjer učitelji pričakujejo največje
primanjkljaje v znanju učencev: skupinsko muziciranje, nastopanje, kvaliteta
tonske izvedbe, interpretacija, telesna drža, tehnična izvedba in intonacija.
Pod drugo so opisali, kaj so pri pouku na daljavo najbolj pogrešali: »korek-
cije pedalizacije, kvalitete tona in skupne igre z mentorjem, ki ogromno doprinese
h kvalitetnemu igranju«. Zaznali so tudi: »krčevitost mišic, neskladno dihanje,
nezmožnost prilagajanja novim okoljem«.
Z vprašanji o zaznanih spremembah na področjih poučevanja in učenja,
digitalnih virov, vrednotenja, opolnomočenja učencev ter vodenja in podpore
učencem pri pridobivanju digitalnih kompetenc smo raziskovali pridobljene
IKT-kompetence učencev.
28
