Page 117 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 117
hitro stopnjuje in brez ustrezne priprave prehaja k večglasni udarni tehniki branislav rauter ◆ kitarske šole slovenskih avtorjev od adolfa gröbminga do stanka preka
ter akordičnem načinu igranja s prsti desne roke (Scherrer, 1925, str. 1).
Sicer pa je praktični del v prilogah zasnovan podobno kot v nekaterih dru-
gih klasičnih kitarskih učbenikih, kot so Vollständige Guitarre Schule Matea
Carcassija, Kurzgefasste, volkstümliche Lauten und Gitarre Schule Heinricha
Scherrerja in drugi, v katerih je učna snov s tehniko (lestvica, akordična kaden-
ca) in z drugimi glasbenimi vsebinami najprej podana v C-duru, nato pa se po
istem klišeju obravnava tudi v drugih tonalitetah. Kot smo že omenili, so prvi
primeri lestvičnih in akordičnih vaj, ljudskih pesmi in skladb za kitaro solo v
prilogah Gröbmingove šole napisani v D-duru. Enoglasne melodije so podpi-
sane z besedilom in opremljene s številkami, ki označujejo funkcije lestvičnih
stopenj na mestih, kjer se menjajo akordi. Označevanje akordov s funkcijami
lestvičnih stopenj med samouki in številnimi ljubitelji brez dodatne glasbene
izobrazbe v praksi ni učinkovito. Tega se je zavedal tudi Scherrer, ki je v svojem
učbeniku že leta 1911 z velikimi črkami označeval durove in z malimi molove
akorde, septakorde pa poleg črke še s številko 7, kakršna je praksa tudi v sedan-
josti (Scherrer, 1911). Gröbming uporabnikom učbenika priporoča, da melodije
pesmi, ki so v posameznih poglavjih, večkrat zaigrajo in tako prakticirajo enog-
lasno igranje po notnih predlogah. Kot pravi, bodo s to metodo lažje usvojili
tudi melodijo obravnavanih pesmi, kar je nujno za suvereno izvajanje s petjem
ob akordični spremljavi.
V naslednjih poglavjih je moč zaznati tendenco učenja izvajanja skladb za
kitaro solo oz. za glas in kitarsko spremljavo, ki so opremljene z dinamičnimi
in agogičnimi oznakami, ki jih je avtor pred tem pojasnil v poglavju »Najvaž-
nejši izrazi, kratice in znamenja«. Priredbe nekaterih izbranih ljudskih pesmi
so v različnih tonalitetah v duru (C, G, D, A, E in F-dur) in smiselno vključene
v posamezna poglavja. Po zgledu Scherrerjeve Kurzgefasste, volkstümliche Lau-
ten und Gitarre Schule so v poglavju »Akordi drugih durovskih tonovskih na-
činov« v notnem zapisu in s sliko na ubiralki akordični prijemi na prvi in peti
stopnji predstavljeni še v tonovskih načinih, ki jih v praksi redkeje prakticira-
mo (H, Fis, B, Es, As in Des-dur). Sledi teoretični pregled vseh molovskih le-
stvic, ki je vsebinsko vezan na poglavja, v katerih je obravnavana tvarina (le-
stvica, akordična vaja in skladba) v molu (a, e in d-mol). V vsakem poglavju
zasledimo po eno skladbo za glas in kitaro, pri čemer pa ne gre več za prired-
be slovenskih ljudskih pesmi, ampak za Scherrerjevo priredbo ukrajinske pe-
smi Kozak in njegovo dekle (v izvirniku kot Ikhav Kozak za Dunaj, v Nemči-
ji prepoznavna kot Schöne Minka, ich muß scheiden) ter Gröbmingovi priredbi
skladbe Emila Adamiča Serenada in srbske ljudske Zar je morala doć. Drugi del
učbenika se zaključi s poglavjem »Glavni akordi ostalih molovskih tonovskih
načinov«, v katerem so predstavljeni in s sliko ponazorjeni prijemi akordov na
ubiralki prve in pete stopnje v h-, fis-, cis-, gis-, dis-, g-, c-, f- in b-molu.
S tvarino v »Dodatku« je Gröbming nadgradil osnove iz prvih delov uč-
benika in podal še nekaj napotkov za igranje instrumenta kot solističnega glas-
117
ter akordičnem načinu igranja s prsti desne roke (Scherrer, 1925, str. 1).
Sicer pa je praktični del v prilogah zasnovan podobno kot v nekaterih dru-
gih klasičnih kitarskih učbenikih, kot so Vollständige Guitarre Schule Matea
Carcassija, Kurzgefasste, volkstümliche Lauten und Gitarre Schule Heinricha
Scherrerja in drugi, v katerih je učna snov s tehniko (lestvica, akordična kaden-
ca) in z drugimi glasbenimi vsebinami najprej podana v C-duru, nato pa se po
istem klišeju obravnava tudi v drugih tonalitetah. Kot smo že omenili, so prvi
primeri lestvičnih in akordičnih vaj, ljudskih pesmi in skladb za kitaro solo v
prilogah Gröbmingove šole napisani v D-duru. Enoglasne melodije so podpi-
sane z besedilom in opremljene s številkami, ki označujejo funkcije lestvičnih
stopenj na mestih, kjer se menjajo akordi. Označevanje akordov s funkcijami
lestvičnih stopenj med samouki in številnimi ljubitelji brez dodatne glasbene
izobrazbe v praksi ni učinkovito. Tega se je zavedal tudi Scherrer, ki je v svojem
učbeniku že leta 1911 z velikimi črkami označeval durove in z malimi molove
akorde, septakorde pa poleg črke še s številko 7, kakršna je praksa tudi v sedan-
josti (Scherrer, 1911). Gröbming uporabnikom učbenika priporoča, da melodije
pesmi, ki so v posameznih poglavjih, večkrat zaigrajo in tako prakticirajo enog-
lasno igranje po notnih predlogah. Kot pravi, bodo s to metodo lažje usvojili
tudi melodijo obravnavanih pesmi, kar je nujno za suvereno izvajanje s petjem
ob akordični spremljavi.
V naslednjih poglavjih je moč zaznati tendenco učenja izvajanja skladb za
kitaro solo oz. za glas in kitarsko spremljavo, ki so opremljene z dinamičnimi
in agogičnimi oznakami, ki jih je avtor pred tem pojasnil v poglavju »Najvaž-
nejši izrazi, kratice in znamenja«. Priredbe nekaterih izbranih ljudskih pesmi
so v različnih tonalitetah v duru (C, G, D, A, E in F-dur) in smiselno vključene
v posamezna poglavja. Po zgledu Scherrerjeve Kurzgefasste, volkstümliche Lau-
ten und Gitarre Schule so v poglavju »Akordi drugih durovskih tonovskih na-
činov« v notnem zapisu in s sliko na ubiralki akordični prijemi na prvi in peti
stopnji predstavljeni še v tonovskih načinih, ki jih v praksi redkeje prakticira-
mo (H, Fis, B, Es, As in Des-dur). Sledi teoretični pregled vseh molovskih le-
stvic, ki je vsebinsko vezan na poglavja, v katerih je obravnavana tvarina (le-
stvica, akordična vaja in skladba) v molu (a, e in d-mol). V vsakem poglavju
zasledimo po eno skladbo za glas in kitaro, pri čemer pa ne gre več za prired-
be slovenskih ljudskih pesmi, ampak za Scherrerjevo priredbo ukrajinske pe-
smi Kozak in njegovo dekle (v izvirniku kot Ikhav Kozak za Dunaj, v Nemči-
ji prepoznavna kot Schöne Minka, ich muß scheiden) ter Gröbmingovi priredbi
skladbe Emila Adamiča Serenada in srbske ljudske Zar je morala doć. Drugi del
učbenika se zaključi s poglavjem »Glavni akordi ostalih molovskih tonovskih
načinov«, v katerem so predstavljeni in s sliko ponazorjeni prijemi akordov na
ubiralki prve in pete stopnje v h-, fis-, cis-, gis-, dis-, g-, c-, f- in b-molu.
S tvarino v »Dodatku« je Gröbming nadgradil osnove iz prvih delov uč-
benika in podal še nekaj napotkov za igranje instrumenta kot solističnega glas-
117
